50 vprašanj
50 vprašanj		 Življenje po smrti?

O življenju po smrti lahko govorijo le tisti, ki so smrt doživeli. Knjige ali filmi, ki to temo obravnavajo, temeljijo na pričevanjih ljudi, ki niso mrtvi. Ta pričevanja lahko govorijo o neki določeni obliki človekove zavesti v določenih, omejenih situacijah, kot sta na primer koma ali navidezna smrt. Pozornost zbujajoče dejstvo je, da ima večina tistih, ki se "vrnejo" v normalno stanje, željo, da bi spremenili svoje življenje.

Jezus je umrl in po pričevanju njegovih učencev vstal. V Janezovem evangeliju nam zagotavlja: "Kdor vame veruje, bo živel tudi če umrje; in vsak, kdor živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl."

Da bomo vstali tako kot Jezus, je stvar vere. Naša veroizpoved govori o vstajenju mesa, to pomeni, da bomo po smrti živeli z vsem, kar smo: "jazom", srčiko osebe, in tudi s svojim telesom. Telo je novo stvarjenje, toda še vedno telo. Sveti Pavel navaja za primer rastlino, ki raste iz semena. Je ena in ista rastlina, a poganja vendarle popolnoma nova. Pri krstu se je začelo "poduhovljenje" našega življenja. Zdaj obstoječe ne bo uničeno ali zamenjano z nečim drugim, temveč očiščeno, spremenjeno in obujeno.

Sveto pismo uporablja za opis nebes najmočnejše prilike, ki že obstajajo: kraljevska svatba, življenje v luči, miru in veselju. To večno življenje obstoji v večnem odnosu ljubezni z Bogom, ki nas na izreden način nedoumljivo ljubi, in to za vselej. Vsak človek je k temu poklican. Le tisti, ki trdno odločen zavestno žali Boga, izključi samega sebe iz tega odnosa ljubezni.

To novo življenje ne obstaja le v času po smrti. Dostopno nam je že sedaj, kajti Bog želi prebivati v nas in po Jezusu je božje kraljestvo že sredi med nami.

Pričevanje

Veselim se prihodnosti

Pred enim letom sem praznovala svoj 80. rojstni dan v neverjetno dobrem zdravstvenem stanju. To so mi vsi zatrjevali. Danes ni več tako. Bolezni, ki so se zvrstile, so pokazale, da gre na slabše in da nisem več tako pri močeh. In smrt se vedno bolj približuje. Se je bojim? Da, včasih, ko se vprašam: "Kako bom umrla? Sem se pripravljena soočiti s smrtjo v katerem koli zdravstvenem stanju?"

Toda potem se spomnim naslednje misli: "Obrni se k Mariji. Ona bo tvoja posebna spremljevalka. Že sedaj in tako bo tudi v uri moje smrti."

Če mi uspe strah pred smrtjo premagati, potem je tako predvsem zato, ker je bil Bog vse moje življenje ljubeče navzoč. Da, Bog me je varoval in mi podarjal znamenja.

Stavek iz Svetega pisma v prvi Mojzesovi knjigi mi zelo pomaga: "Naredimo človeka po svoji podobi, nam sličnega." Bog želi, da vstopim v skupnost Očeta in Sina in Svetega Duha. Želi jo deliti z menoj, ubogo ženo. To so nebesa. Smrt vidim kot nujen prehod, ki me vodi v čas očiščevanja, po katerem hrepenim, da bi prispela v nebesa. Torej je smrt le predzadnja stopnja, ki mi jo Bog podarja za pripravo, da bi se postopoma rešila vsega, kar me zadržuje na poti k Njemu.

Marija