50 vprašanj |
Predaleč sem se spustil... Žal mi je ... Ali je sedaj vse izgubljeno? |
Za Boga ni nikoli nihče preslab: ne more se odvrniti od nas in nas nehati ljubiti. "Ne bom te pozabil! Pometem tvoje prestopke kakor oblak in tvoje grehe kakor meglice. Vrni se k meni, ker te odkupim!" (Iz 44,21-22)
Gospod nam v Svetem pismu neštetokrat izreka besede ljubezni in odpuščanja. Toda niso mu zadostovale samo besede, s katerimi nam je povedal, da nas ljubi kljub našim grehom, da nam želi dati življenje po smrti: sam je prišel, on - Gospod Bog! Jezus, Sin vsemogočnega Očeta, je prišel med nas kot otrok v božični noči. In Jezus sam nam je pripovedoval priliko o izgubljenem sinu. Da bi nam do konca pokazal, kako je Bog usmiljen in kako odpušča, je izbral smrt: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!" (Lk 23,34)
Prvi, ki mu je Jezus odprl nebesa, je bil grešnik, razbojnik, ki ga od takrat imenujemo desni razbojnik. Prvi!
Torej, če se sodiš sam, če si ne moreš odpustiti, obišči Jezusa v duhovniku. V imenu Božjega Sina ima moč in dolžnost, da ti da odpuščanje. "Pred njim bomo pomirili svoje srce. Čeprav bi nas naše srce česa obsojalo, je vendar Bog večji od našega srca." (1 Jn 3,19-20)
Pričevanje
Pred štirimi meseci sem naredila splav. Bilo je grozno.
Vendar nisem vedela, na
koga naj se obrnem. Bila sem sama, stara sedemnajst let in nisem vedela, kaj naj
storim. Mama me je nagovarjala za splav. Življenje ni imelo zame nobenega smisla
več. Vem, da je veliko mladih deklet v enakem položaju zaradi podobne ali drugačne krivde. Hotela bi jim reči, da ni nikoli prepozno prositi Gospoda za odpuščanje. Zaupajte mu svojo težavo in osvobojene boste. Sedaj vem, da je moj otrok pri Bogu. Verujem, da mi je odpustil in da moli zame. Mateja |