Kostni mozeg za sina

Najin prvi sin je umrl zaradi prirojene bolezni. Njegov mlajši brat je zbolel za isto boleznijo in z ženo sva obupano iskala darovalca kostnega mozga, ki bi rešil najinega mlajšega sina. V tej preizkušnji sva srečala mladega duhovnika, ki nama je veliko pomagal. Zahajati sva začela v manjšo molitveno skupino, kjer sva redno, pogosto v solzah, molila za mlajšega sina. Nekega jutra mi je žena zaupala, da sluti, da je noseča. Zaradi vseh preizkušenj, ki sva jih že prestala, sem ob novici ostal zadržan. S prijateljem, duhovnikom, sva veliko molila in premišljevala. In tako sva se z ženo odločila, da se na to pot odpraviva v zaupanju in nosečnost izročiva Bogu. Devet mesecev pozneje je žena rodila zdravo deklico. Testi primerljivosti njenega in sinovega kostnega mozga so bili pozitivni. V tem sva videla božji poseg. Najina vera se je okrepila in na prihodnost najinega sina sva začela gledati z zaupanjem. Medtem se je njegovo stanje slabšalo in presaditev kostnega mozga je postala nujna. Krištof je odšel v bolnišnico. Zdravniki so presadili mozeg njegove mlajše sestrice. Po nekaj mesecih je najin sin okreval in naši obiski v bolnišnici so postali vse redkejši. Danes je najin sin rešen: igra se, skače, se smeje in normalno hodi v šolo. Z ženo slaviva Boga, kajti to je Njegovo delo, saj je On prisoten in deluje v našem življenju.

Tine