50 vprašanj

Ali ne morem sam odločati, kaj je zame dobro?

Človek je bil ustvarjen kot svobodno bitje. Ta svoboda se kaže zlasti pri njegovih odločitvah in izbirah. Lahko celo rečemo, da je neko dejanje človeško samo, če je svobodno.

Danes mnogi menijo, da jim nihče nima pravice reči, kaj je dobro ali hudo, ker so pač svobodni. Resda več ali manj sprejemamo nekatera moralna načela kot na primer, da se ne sme ubijati ali pohujšati otroka, vendar to še zdaleč ne velja za vsa področja.

Na našo presojo zelo pogosto vpliva splošno mnenje in obnašanje. Neko mnenje pa še ni resnično, če ga sprejme večina. Pogosto čutimo, da neko zelo razširjeno mnenje ni pravilno. Ta notranji kompas je vest. Kajti ni odvisno od našega mnenja in ne od mnenja drugih, kaj je dobro ali slabo. Včasih čutimo, da proti svoji volji sprejmemo neko splošno sprejeto ravnanje, ki ga v sebi ne odobravamo. Včasih pa, čeprav neradi, storimo nekaj česar v globini srca ne odobravamo.

Svet, ki ga je ustvaril Stvarnik, ima svoj red. Nekateri ga imenujejo "NARAVNI ZAKON". O tem govori tudi knjiga stvarjenja na začetku Svetega pisma, ko pripoveduje o božji zapovedi v Edenskem vrtu: "Od drevesa spoznanja dobrega in hudega ne jej!" Lahko rečemo, da obstaja izvirni greh (glej tudi vprašanje 31) v tem, ko človek poskuša zasesti mesto Boga in odločati o dobrem in hudem.

Če si torej nismo mi izmislili niti dobrega niti hudega, kako ga potem lahko spoznamo? Vsak človek ima nekaj v sebi, kar imenujemo vest. "Vest je človekovo najbolj skrito jedro in svetišče, kjer je čisto sam z Bogom, čigar glas zveni v človekovi notranjosti." (Koncilska pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, 16). Vest lahko pomaga vsakemu, da se usmeri k dobremu, zato jo je treba poslušati. Treba jo je tudi učiti in oblikovati z dobrimi dejanji in z navdihi Svetega Duha v molitvi: "Svojo postavo položim v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce" (Jer 31,33). In končno ob poslušanju Cerkve, ki nam v Kristusovi luči pomaga razločevati dobro od slabega.