50 vprašanj
pomeni imeti veliko otrok?
50 vprašanj |
Podariti življenje, ali to pomeni imeti veliko otrok? |
Imeti otroke je prav gotovo prvi način, kako lahko podarimo življenje. To je lepa in izjemna izkušnja, vendar obstajajo tudi drugi načini. Na primer posvojitev, pa tudi služenje para v dobro družbe ali revnih, kot sta na primer storila Raoul in Madeleine Follereau za gobavce.
Imeti otroke ne pomeni samo, da jim podarimo biološko življenje. Tudi ne gre za
številčnost - imeti veliko otrok. Imeti otroke pomeni tudi prevzeti odgovornost za
njihovo odraščanje. Pravzaprav je resnično rojstvo vzgoja. V nasprotju z živaljo se
mora vsak človek naučiti, kolikor pač more, skrbeti za svoj obstoj.
Vzgajati pomeni voditi nekoga, da izstopi iz naivnega bivanja in mu pomagati, da
vzame življenje v svoje roke zavestno, svobodno in odgovorno. To pomeni, da otroku,
ki bo postal človek, omogočimo, da zgradi svoje življenje na oseben način, da
razvije svoje talente in hkrati sprejme kulturne izkušnje ter moralne in duhovne
vrednote človeštva.
Tukaj je treba poudariti vzgojo za ljubezen in za darovanje samega sebe. "Ljubezen
staršev postane duša (...), ki navdihuje in vodi vsako konkretno vzgojno dejanje
tako, da ga obogati z vrednotami nežnosti, vztrajnosti, dobrote, služenja,
nesebičnosti, žrtvovanja, ki so najdragocenejši sadovi ljubezni" (okrožnica
Familiaris Consortio 36). Navsezadnje so krščanski starši povabljeni, da svojim
otrokom nudijo vse, kar je potrebno za njihovo postopno osebno oblikovanje s
stališča krščanstva in Cerkve.
| Pričevanje
Izgubila sem hčer Avgust 1982: Kako sem srečna! Prvič sem babica. Moja najstarejša hčerka je v Nemčiji rodila malo Selino. Takoj se odločim, da ju obiščem. Moj mož mora na službeno potovanje v Italijo. Ana, najina mlajša hčerka, se odloči, da bo šla z njim. Preživim čudovit teden z dojenčkom. Nekega večera zazvoni telefon. Mož mi sporoči, da je bila Ana težko ranjena v nesreči z motorjem. Čisto iz sebe skočim na prvo letalo za Milano. Takoj ko zagledam moža, vem, da je najin otrok umrl. Imela je 15 let, bila je lepa, vesela, polna življenja, zdaj pa jo vidim v mrtvašnici. Zakaj, zakaj? Na pogrebu se pri maši med obhajilom moje srce lomi: občutim globoko željo, da bi prejela hostijo, zdi se mi, da je to edina stvar, ki bi lahko pomirila pekočo bolečino v mojem srcu. Toda nisem bila krščena. Želje po svetem obhajilu ne razumem dobro. Po enem tednu sem se odločila za obisk pri župniku. Nekaj mesecev zatem sem bila krščena in odkritje Boga mi je pomagalo, da se nisem povsem zaprla v svojo bolečino: pravzaprav so mi naslednje leto predlagali, da bi otroke poučevala verouk. Zakaj jaz, sem premišljevala, ko pa ne morem videti otroka, ne da bi bruhnila v jok! Toda Bog je vedel, kaj dela. Vedel je, da lahko samo ljubezen otrok ozdravi mojo bolečino. Zdaj je že deset let, odkar otroci razsvetljujejo moje življenje. Ljubezen, ki mi jo izpričujejo, je pregnala tesnobo in strahove. To pa še ni vse, kajti zdaj skrbim tudi za starejše ljudi v domu za upokojence: postala sem mati številnim otrokom, med katerimi ima mlajši ima 8 let, najstarejši pa 102 leti!
|